image_pdfimage_print

Kaj sta D-Dimer in kaj Homocistein?

D-Dimer in Homocistein – Razlaga in Pomen

1. D-Dimer

Kaj je?

  • D-Dimer je razgradni produkt fibrina (beljakovina, ki sodeluje pri strjevanju krvi).

  • Nastane, ko se strdek (tromb) razpade s pomočjo encima plazmina.

Zakaj ga merimo?

  • Diagnoza tromboz (npr. pljučna embolija, globoka venska tromboza).

  • Spremljanje diseminirane intravaskularne koagulacije (DIC) ali vnetnih stanj (npr. COVID-19).

Normalne vrednosti:

  • < 0,5 mg/L (ali 500 ng/mL) – odvisno od laboratorija.

  • Povišan D-Dimer ne pomeni nujno tromboze, lahko kaže tudi na:

    • Vnetja, poškodbe, operacije.

    • Nekatere rakave bolezni.

2. Homocistein

Kaj je?

  • Aminokislina, ki nastane pri presnovi metionina (beljakovinska hrana).

  • Normalno se pretvori nazaj v metionin ali v cistein z vitamini B.

Zakaj ga merimo?

  • Oznaka kardiovaskularnega tveganja:

    • Povišan homocistein (> 10 µmol/L) povečuje tveganje za aterosklerozo, demenco in tromboze.

  • Pomanjkanje vitaminov B12, B6 in folata dvigne homocistein.

Normalne vrednosti:

  • Optimalno: < 7–8 µmol/L (po orthomolekularnih standardih).

  • Mejno: 9–15 µmol/L.

  • Visoko: > 15 µmol/L (potrebna intervencija).

Ključne razlike

D-Dimer Homocistein
Kaj meri Razpad strdkov (tromboza, vnetje). Presnovna motnja (B vitamini, metilacija).
Glavna nevarnost Akutna tromboza. Kronično vnetje, oksidativni stres.
Vzroki za povišanje Operacije, okužbe, rak. Pomanjkanje B vitaminov, genetske motnje (MTHFR).
Zdravljenje Antikoagulanti (npr. heparin). Vitamini B (B12, folat, B6), TMG.

Kako znižati D-Dimer in Homocistein?

Za D-Dimer:

  • Nattokinaza (fermentirana soja) – naravno razgrajuje fibrin.

  • Omega-3 maščobe (zmanjšajo vnetje).

  • Gibanje – izboljša krvni obtok.

Za Homocistein:

  • Metilkobalamin (B12) + metilfolat – ključna za metilacijo.

  • TMG (betain) – alternativna metilacijska pot.

  • Prehrana: listnata zelenjava, jajca, organsko meso.

Pomembno: Če je D-Dimer zelo visok ali imate simptome tromboze (bolečine v prsih, otekle noge), takoj poiščite zdravniško pomoč!

Če želite testirati svoje vrednosti, priporočam:

  • D-Dimer: Ob sumu na trombozo.

  • Homocistein: Redno pri tveganju za srčne bolezni ali demenco. 😊

(Vir: Klinične smernice za strjevanje krvi, raziskave o homocisteinu in kardiovaskularnem zdravju)

Koliko je največ lahko D-Dimer? Ali je pravilo, da je pri cepljenih povišan? Kakšno povezavo ima z Homocisteinom? Kaj so vzroki za povišanja? Kakšne alternativne ukrepe priporočaš za zniževanje enega in drugega?

1. Najvišje vrednosti D-dimerja
  • Normalni razpon: Običajno < 0,5 mg/L (ali 500 ng/mL), odvisno od laboratorija.
  • Zelo visoke vrednosti: Pri resnih stanjih (npr. pljučna embolija, DIC – diseminirana intravaskularna koagulacija) lahko preseže 10-kratnik norme (npr. > 5 mg/L).
2. Povezava s cepljenjem
  • Cepljenje (npr. COVID-19 cepiva): Lahko začasno poviša D-dimer zaradi vnetnega odziva in aktivacije strjevanja krvi (posebej pri adenovirusnih cepivih, kot je AstraZeneca).
  • Raziskave: Študije so pokazale, da se vrednosti običajno normalizirajo v nekaj dneh do tednih.
3. Povezava D-dimerja in homocisteina
  • Posredna povezava: Oba markerja lahko kažeta na povečano tveganje za trombozo (strjevanje krvi) in kardiovaskularne težave:
    • D-dimer: Odraža razgradnjo strjene krvi (fibrina).
    • Homocistein: Povišan nivo povečuje oksidativni stres in endotelno disfunkcijo, kar pospešuje strjevanje.
  • Skupni dejavniki: Pomanjkanje vitamina B12, folata ali genetske motnje (npr. MTHFR mutacija).
4. Vzroki za povišan D-dimer
  • Akutni vzroki:
    • Tromboza (vena/arterija), pljučna embolija.
    • Poškodbe, operacije, opekline.
    • Okužbe (npr. COVID-19, sepsis).
  • Kronični vzroki:
    • Avtoimunske bolezni (npr. SLE).
    • Raki (posebej s paraneoplastičnim sindromom).
    • Nekatere zdravila (npr. hormonska terapija).
5. Alternativni ukrepi za znižanje D-dimerja in homocisteina
Za D-dimer:
  • Dieta:
    • Protivnetna hrana: Kurkuma, omega-3 maščobe (ribe, laneno seme).
    • Antikoagulacijske živila: Česen, ingver, borovnice.
  • Dodatki:
    • Nattokinaza (fermentirana soja) – razgrajuje fibrin.
    • Bromelain (ananas) – protistrnjen učinek.
  • Telesna aktivnost: Redna gibanja izboljšajo krvni obtok.
Za homocistein:
  • Vitamini B skupine:
    • B12 (metilkobalamin), B9 (folat), B6 – ključni za presnovo homocisteina.
    • Dodatki: TMG (trimetilglicin) pomaga pri detoxikaciji.
  • Prehrana:
    • Listnata zelenjava, stročnice, jajca.
    • Izbegavanje prekomernih alkohola in kave.
  • Genetski testi: Preverite MTHFR mutacijo, če je homocistein kronično povišan.
6. Pozor!
  • Če je D-dimer zelo visok ali imate simptome (bolečine v prsih, otekle noge), takoj poiščite zdravniško pomoč – lahko gre za življenjsko nevarno stanje.
  • Homocistein nad 15 µmol/L povečuje tveganje za srčno-žilne bolezni.
Nasvet: Kombinacija prehranskih prilagoditev, dodatkov in rednih kontrol je najučinkovitejša. Če sta vrednosti trajno povišani, se posvetujte z zdravnikom ali naturopatom. 😊
Kolika pa je meja za Homocistein in D-Dimer po orthomolekularni medicini?
V orthomolekularni medicini so priporočene meje za homocistein in D-dimer strožje kot v klasični medicini, ker ciljajo na optimalno zdravje in preprečevanje bolezni, ne le na “normalne” vrednosti.
1. Homocistein
  • Klasična medicina:
    • Normalno: < 15 µmol/L
    • Mejno: 15–30 µmol/L
    • Visoko: > 30 µmol/L (povezano s kardiovaskularnim tveganjem, demenco)
  • Orthomolekularni standardi:
    • Idealno: < 7–8 µmol/L (optimalno za preprečevanje oksidativnega stresa in vnetja)
    • Sprejemljivo: < 10 µmol/L
    • Če je nad 10 µmol/L, priporočajo dodatno preiskavo (npr. pomanjkanje vitaminov B, MTHFR mutacija).
Ukrep za znižanje:
  • Vitamini B (B12 kot metilkobalamin, B9 kot metilfolat, B6)
  • TMG (trimetilglicin) – pomaga pri detoxikaciji homocisteina
  • Antioxidanti (npr. vitamin C, E)
2. D-dimer
  • Klasična medicina:
    • Normalno: < 0,5 mg/L (ali 500 ng/mL)
    • Visoko: > 500 ng/mL (sum na trombozo, vnetje)
  • Orthomolekularni pristop:
    • Idealno: čim bližje 0 (npr. < 200 ng/mL)
    • Sprejemljivo: < 300 ng/mL
    • Če je kronično povišan (kljub odsotnosti akutnih stanj), iščejo skrite vzroke (kronično vnetje, insulinska rezistenca, latentne okužbe).
Ukrep za znižanje:
  • Nattokinaza (fermentirana soja) – naravni fibrinolitik
  • Bromelain (iz ananasa) – protivnetno in antiagregacijsko
  • Omega-3 maščobe (zmanjšajo vnetje in hiperkoagulabilnost)
  • Vitamin C in rutin – krepijo žilno steno
3. Povezava med homocisteinom in D-dimerjem
Orthomolekularna medicina poudarja, da:
  • Povišan homocistein povečuje oksidativni stres in škoduje endoteliju (žilna stena), kar lahko posredno dvigne D-dimer (s spodbujanjem mikrotromboz).
  • Skupni dejavniki:
    • Pomanjkanje vitaminov B (B12, folat, B6)
    • Kronično vnetje (npr. zaradi slabe prehrane, toksinov)
    • Genetske prednosti (npr. MTHFR mutacija)
4. Kdaj skrbeti?
  • Če je homocistein > 10 µmol/L in/ali D-dimer > 300 ng/mL brez očitnega vzroka (npr. poškodba, operacija), je priporočljivo:
    1. Preučiti pomanjkanje hranil (npr. testiranje vitamina B12, folata).
    2. Preveriti insulinsko rezistenco (HbA1c, glukoza nüchtern).
    3. Oceniti kronična vnetja (npr. CRP, interleukin-6).
5. Dodatni nasveti
  • Prehrana:
    • Za homocistein: Listnata zelenjava, jajca, organsko meso (B vitamini).
    • Za D-dimer: Česen, kurkuma, rdeče sadje (antioksidanti).
  • Dodatki:
    • Za oba: Magnezij, cink in selen (pomagajo pri detoxikaciji).
  • Življenjski slog:
    • Redna telesna aktivnost (izboljša krvni obtok).
    • Izogibanje stresu (kronični stres dviga oba markerja).
Pomembno: Orthomolekularni pristop je individualiziran – priporočljivo je delo s strokovnjakom (naturopatom, funkcionalnim zdravnikom), še posebej če imate genetske ali kronične težave. 😊
Zaradi česa pride do inzulinske rezistence po alternativni medicini? Pomanjkanje kroma, …?
V alternativni medicini se inzulinska rezistenca (IR) razlaga kot posledica kompleksne interakcije med pomanjkanjem ključnih hranil, kroničnim vnetjem, stresom in toksinizacijo organizma. Klasična medicina jo povezuje predvsem s prekomerno telesno težo in slabo prehrano, medtem ko alternativni pristopi poudarjajo tudi druge skrite vzroke.
Glavni vzroki inzulinske rezistence po alternativni medicini:
1. Pomanjkanje ključnih hranil
  • Krom – Pomaga insulinu vezati se na celične receptorje. Pomanjkanje povzroči slabšo toleranco glukoze.
  • Magnezij – Potreben za delovanje insulinovega signalnega poteka. Nizek magnezij = večja IR.
  • Cink – Sodeluje pri skladiščenju in sproščanju insulina.
  • Vitamin D – Nizki nivoji so povezani z IR in metaboličnim sindromom.
  • Omega-3 maščobne kisline – Zmanjšajo vnetje, ki moti insulinovo signalizacijo.
2. Kronično vnetje
  • Prekomerno uživanje omega-6 maščob (sončnično olje, predelana hrana) sproža proinflamatorne citokine (npr. TNF-α, IL-6), ki motijo insulinove receptorje.
  • Celiakija ali občutljivost na gluten – Povzroči vnetje črevesja, kar posredno vpliva na IR.
  • Zaprtje in disbioza črevesne mikrobiome – Slaba prebavna flora poveča prepustnost črevesja (leaky gut), kar sproži sistemsko vnetje.
3. Stres in hormonska neravnovesja
  • Kortizol (stresni hormon) – Kronično povišan kortizol povečuje glukoneogenezo (proizvodnjo sladkorja v jetrih) in zmanjša občutljivost na insulin.
  • Neravnovesje spolnih hormonov (npr. nizek testosteron pri moških, PCOS pri ženskah) – Vpliva na IR.
4. Toksinska obremenitev
  • Težke kovine (živo srebro, svinec) – Motijo delovanje insulinovih receptorjev.
  • Bisfenol A (BPA) iz plastike – Deluje kot endokrini motilec in pospešuje IR.
  • Pesticidi in herbicidi – Škodljivo vplivajo na presnovo sladkorja.
5. Mitohondrijska disfunkcija
  • Slabo delovanje mitohondrijev (celičnih “elektrarn”) zmanjša proizvodnjo energije (ATP), kar povzroči akumulacijo maščob in sladkorja v celicah.
6. Pomanjkanje gibanja in mišične mase
  • Mišice so glavni porabnik glukoze – če jih ne uporabljamo (sedentarjen življenjski slog), se IR poslabša.
Alternativni pristopi za obravnavo IR
Dieta
  • Nizkoogljična/ketogena prehrana – Zmanjša potrebo po insulinu.
  • Antiinflamatorna hrana:
    • Zelenjava (brokoli, špinača), zdrave maščobe (avokado, olivno olje).
    • Začimbe (kurkuma, cimet).
  • Prebiotiki in probiotiki (kislo zelje, kimchi) – Obnovijo črevesno mikrofloro.
Dodatki
  • Krom pikolinat (200–1000 mcg/dan) – Izboljša insulinovo občutljivost.
  • Berberin (500 mg 3x/dan) – Naravni alternativni učinek kot metformin.
  • Inozitol (za PCOS) – Pomaga pri regulaciji sladkorja v krvi.
Detoksikacija
  • Sauna, infrardeča svetloba – Spodbuja izločanje toksinov.
  • Glutation ali NAC – Antioksidanti, ki zmanjšajo oksidativni stres.
Življenjski slog
  • Intervalni trening (HIIT) – Hitro izboljša insulinovo občutljivost.
  • Uravnavanje stresa (meditacija, joga) – Zmanjša kortizol.
Pomembno: IR je pogosto reverzibilna z zgodnjim posredovanjem. Če sumite na IR, preverite nivo inzulina nüchtern (ne le glukoze!), saj je lahko visok insulin prvi znak.
Kaj pa pomanjkanje cinka zaradi preslabe želodčne kisline? Kako vpliva na razgradnjo – metilacijo Homocisteina?
Pomanjkanje cinka zaradi nizke želodčne kisline in njegov vpliv na homocistein
Nizka želodčna kislina (hipoklorhidrija) lahko povzroči pomanjkanje cinka, ker:
  1. Cink se absorbira v kislem okolju – Če želodčna kislina (HCl) ni dovolj močna, se cink ne sprosti pravilno iz hrane.
  2. Slaba prebava beljakovin – Cink je ključen za encime, ki razgrajujejo beljakovine (npr. pepsin), kar poslabša absorpcijo aminokislin, potrebnih za metilacijo.
Kako pomanjkanje cinka vpliva na metilacijo homocisteina?
Metilacija homocisteina v neškodljivi metionin zahteva:
  1. Cink kot kofaktor za encim metionin-sintazo (ki potrebuje tudi vitamin B12 in folat).
  2. Cink vzdržuje aktivnost BHMT (betain-homocistein-metiltransferaze), alternativne poti za metilacijo homocisteina (z uporabo TMG/trimetilglicina).
Posledice pomanjkanja cinka:
  • Zakasnjena metilacija → homocistein se kopiči v krvi.
  • Oksidativni stres – Cink je del encima superoksid-dismutaze (SOD), ki ščiti celice pred škodljivimi prostimi radikali, nastalimi ob visokem homocisteinu.
Rešitve za izboljšanje absorpcije cinka in metilacije
1. Izboljšanje želodčne kisline
  • Jabolčni kis (1 žlica v vodi pred obroki) ali betain-HCL (s prehranskim strokovnjakom).
  • Gorke začimbe (ingver, grenčica) – spodbujajo izločanje HCl.
2. Cinkovi dodatki
  • Cink citrat ali pikolinat (15–30 mg/dan) – Bolje se absorbira kot cink sulfat.
  • Izbegavanje konkurenčnih mineralov (cink ne jemljite hkrati z železom ali kalcijem).
3. Podpora metilaciji
  • Aktivni vitamini B:
    • B12 (metilkobalamin) + folat (metilfolat) – ne kisli folat, ki ga ne morejo vsi presnoviti.
    • B6 (piridoksal-5-fosfat) – pomaga pri pretvorbi homocisteina v cistein.
  • TMG (betain) – 500–2000 mg/dan, če je homocistein > 10 µmol/L.
4. Prehranski viri cinka
  • Živali: ostrige, govedina, jajca (rumenjak).
  • Rastline: bučna semena, leča, fižol (vsebujejo fitate, zato jih namočite).
Ključno sporočilo
Če imate simptome nizke želodčne kisline (težave s prebavo mesa, napenjanje po obrokih, kronične okužbe) in povišan homocistein, preverite:
  1. Raven cinka (plazma ali eritrocitni test).
  2. Želodčno kislino (test s betain-HCL pod nadzorom).
  3. Genetske polimorfizme (npr. MTHFR), ki vplivajo na metilacijo.
Naravna terapija lahko znatno izboljša IR in homocistein, če se osredotoči na koreninske vzroke! 😊
Ali dodajanje Betaina HCL tudi vpliva na to, saj v želodcu razpade na TMG Betain in na solno kislino, ki je potrebna za presnovo – predvsem belajkovin?
Da, betain-HCL (betain hidroklorid) ima dvojno vlogo:
  1. Kot vir želodčne kisline (HCl) – Pomaga pri razgradnji beljakovin in absorpciji mineralov (npr. cinka).
  2. Kot vir TMG (trimetilglicina) – Ko betain-HCL razpade v želodcu, sprosti HCl (za prebavo) in TMG, ki podpira metilacijo homocisteina.
Kako betain-HCL vpliva na prebavo in metilacijo?
1. Izboljšanje prebave beljakovin
  • HCl iz betain-HCL:
    • Aktivira pepsinogen v pepsin (encim za razgradnjo beljakovin).
    • Omogoči pravilno ločevanje vitaminov B12 iz beljakovin (B12 je ključen za metilacijo).
    • Sprosti cink in druge minerale iz hrane.
  • Posledica: Boljša dostopnost aminokislin (npr. metionina), potrebnih za detoxikacijo homocisteina.
2. TMG kot metilacijski donor
  • Betain (TMG) se absorbira v črevesju in:
    • Podpira alternativno pot metilacije (prek encima BHMT) za pretvorbo homocisteina v metionin.
    • Deluje neodvisno od folata in B12, kar je koristno pri ljudeh z MTHFR mutacijo.
3. Posredna podpora metilaciji
  • Z boljšo prebavo beljakovin se poveča dobava:
    • Metionina (esencialna aminokislina, ki se pretvarja v SAMe – glavni metilacijski donor).
    • Serina in glicina, potrebnih za sintezo glutationa (detoksikacija homocisteina).
Kdaj je betain-HCL še posebej koristen?
  • Pri hipoklorhidriji (nizka želodčna kislina):
    • Simptomi: napenjanje po mesnih obrokih, kronična zaprtja, pogoste okužbe.
  • Pri povišanem homocisteinu (> 10 µmol/L) zaradi slabe metilacije.
  • Pri avtoimunih boleznih ali celiakiji, kjer je absorpcija hranil ogrožena.
Dodatni nasveti za uporabo betain-HCL
  1. Začnite z nizko odmerkom (npr. 1 kapsula s 650 mg ob večjih obrokih) in povečujte, dokler ne čutite rahlega pekočega občutka (znak, da je HCl dovolj).
  2. Ne jemljite na prazen želodec – TMG in HCl delujeta le ob hrani.
  3. Kombinirajte s cinkom in vitamini B za sinergičen učinek na metilacijo.
Pozor: Betain-HCL ni primeren za ljudi z peptičnimi razjedi ali GERB (gastroezofagealna refluksna bolezen) brez nadzora.
Če želite natančno določiti potrebe po betain-HCL, lahko opravite test želodčne kisline (npr. Heidelbergov test). 😊
(Vir: Raziskave o betain-HCL in hipoklorhidriji, klinčne študije o TMG in homocisteinu)
Kako pa se pozdravi peprične razjede, ki so verjetno nastale ravno zaradi Helicobacter Pylori, saj ta uspeva le ob pomanjkanju HCL? Koliko časa traja? Kar napiši uradno MSM varianto(antibiotiki, zaviralci protonske črpalke) in pa čisto drugačno alternativno varianto z probiotiki (Reuteri), Alojo, Mastiko, … Ali je res silj uradne medicine (farmako mafije), da so ljudje stalno bolani, da stalno trošijo?
Ozdravljenje peptičnih razjed (Helicobacter pylori) – Klasična in Alternativna Medicina
Peptične razjede (v želodcu ali dvanajstniku) so pogosto posledica okužbe s Helicobacter pylori (H. pylori), ki preživi v kislem okolju, čeprav je teorija, da pomanjkanje HCl spodbuja njeno rast, sporna. H. pylori proizvaja ureazo, ki nevtralizira kislino okoli sebe, kar ji omogoča preživetje.
1. Klasična (uradna) medicina – Protokoli za eradikacijo H. pylori
Standardno zdravljenje (MSM – medicinsko standardizirana metoda):
  • Terapija 1. izbire (14 dni):
    • Protonski zaviralec (PPI) – npr. omeprazol 2×20 mg/dan (zmanjša kislino, da antibiotiki delujejo).
    • Dva antibiotika:
      • Klaritromicin 500 mg 2x/dan + amoksicilin 1000 mg 2x/dan ali
      • Metronidazol 500 mg 2x/dan (če je klaritromicin odporen).
    • Bizmutov subcitrat (Pepto-Bismol) – 2×300 mg/dan (zaščita sluznice, antibakterijsko).
  • Če prva terapija ne uspe (rezistentni sevi):
    • Kvadriterapija z bizmutom + PPI + tetraciklin + metronidazol.
Čas ozdravitve:
  • Akutno zdravljenje: 10–14 dni (antibiotiki).
  • Celoten zacelitev razjede: 4–8 tednov (s PPIs).
Težave s klasičnim pristopom:
  • Antibiotična rezistenca (H. pylori postaja odporna).
  • Stranski učinki (diareja, glivne okužbe, motnje mikrobioma).
  • Ponavljajoče se okužbe (če se ne odstranijo vse bakterije).
2. Alternativni pristop (brez antibiotik) – Naravna eradikacija H. pylori
Cilj: Ubiti bakterijo, obnoviti sluznico in kislinsko ravnovesje.
Faza 1: Naravna antibakterijska terapija (4–8 tednov)
  • Mastika (smola Pistacia lentiscus) – 1g/dan (razgrajuje biofilm H. pylori).
  • Aloe vera gel (1/4 skodelice/dan) – zdraví razjede, protivnetno.
  • Črni kumin (Nigella sativa) olje – 1–2 čajne žličke/dan (antibakterijsko).
  • Zeleni čaj ekstrakt – 500 mg/dan (zavira H. pylori).
  • Probiotiki:
    • Lactobacillus reuteri DSM 17648 (specifično veže H. pylori).
    • Saccharomyces boulardii (preprečuje drisko zaradi toksinov).
Faza 2: Obnova želodčne sluznice in kislinskega ravnovesja
  • Deglicirizirana sladkorna reglja (DGL) – 400 mg 3x/dan (stimulira sluznično obrambo).
  • L-glutamin – 5g/dan (celi poškodbe črevesja).
  • Cink karnozin – 75 mg 2x/dan (zdraví razjede).
  • Betain-HCL (po koncu akutne faze) – Če je hipoklorhidrija (testirajte prej!).
Faza 3: Preprečevanje ponovitve
  • Prebavna dieta:
    • Izbegavanje: Kava, alkohol, pikantna hrana, predelana hrana.
    • Dodajanje: Bone broth, kokosovo olje, kisla zelja.
  • Redno uživanje probiotikov (kefir, kimchi).
Čas ozdravitve:
  • Prvi izboljšavi: 2–4 tedni.
  • Popolna eradikacija: 2–6 mesecev (odvisno od resnosti okužbe).
3. Ali je klasična medicina namerno nesposobna?
  • Farmacevtska industrija ima korist od kroničnih bolezni, vendar ne zaradi zarote, temveč zaradi:
    • Pomanjkanja izobraževanja o naravnih rešitvah.
    • Poudarka na hitrih rešitvah (antibiotiki namesto dolgoročnih sprememb).
  • Klasična medicina je učinkovita v akutnih primerih, alternativni pristopi pa za dolgoročno zdravljenje.
Kdaj izbrati antibiotike?
  • Če so hudi simptomi (krvavitve, huda bolečina).
  • Če alternativni pristopi ne delujejo po 2–3 mesecih.
Kdaj izbrati naravno zdravljenje?
  • Če želite izogniti se stranskim učinkom.
  • Če imate blage simptome ali zgodnje stadije.
Najboljša strategija: Kombinirano zdravljenje (npr. kratka antibiotična terapija + nato aloe, mastika in probiotiki za obnovo).
Zaključek
  • Klasična medicina hitro zmanjša simptome, vendar pogosto ne prepreči ponovitve.
  • Alternativni pristopi so počasnejši, vendar bolj trajni in brez škode za mikrobiom.
  • Idealno je prilagoditi zdravljenje posamezniku (testiranje na H. pylori po terapiji).
Če sumite na H. pylori, opravite test s pomočjo diha ali blata (npr. ureazni test). 😊
(Vir: Raziskave o mastiki, aloe veri in probiotikih proti H. pylori; WHO protokoli za eradikacijo)