Antioksidanti (AO)

imajo nalogo, da s prostimi elektroni nevtralizirajo nevarne in reaktivne molekule kisika (ROS: O2, Superosid, Vodikov peroksid in Hidroksilni radikal) in dušika (RNS: Dušikov oksid in Peroksinitrit). Tem molekulam namreč manjka po en elektron in s tem, ko ga kradejo drugim molekulam, jih poškodujejo tako, da pride do pospešenega staranja, mutacije genov in do raka. AO imajo ravno po en elektron viška, si ga med sabo podajajo in se tako tudi reciklirajo, nazadnje pa ga prejme koencim NADP, ki nastaja iz B3-vitamina – Niacina. Za take podaje morajo biti “v igri vsi igralci” oziroma vitamini, ali vsaj najpomembnejši: C in E vitamin, alfa-lipojska kislina (ALA), glutation in selen. Ta zadnja dva sta nujno potrebna pri zdravljenju vseh vrst raka!

Celice te ROS in RNS proste radikale, ki delajo oksidativni in nitrozativni stres sicer uporabljajo za svoj imunski sistem, ampak samo, če jih lahko takoj po opravljeni “obrambni akciji” nevtralizirajo z AO. Prosti radikali nastajajo pri celičnem dihanju v mitohondrijih in če jih AO pravočasno ne nevtralizirajo, lahko oksidirajo maščobe. Ker je teh še največ v možganih so ravno zato še toliko bolj odvisni od AO, še posebej od glutationa.

Važni AO so še A vitamin, karotenoidi, flavonoidi in polifenoli, baker, mangan, cink in riboflavin oziroma vitamin B2 (po njem imamo rumen urin), ubikinol, sečna kislina in taurin.

 

Glutation

je najvažnejši celični AO, ki ga lahko sintetiziramo sami iz treh aminokislin – cisteina, glicina in glutamata. Ta sinteza porablja celično energijo ATP (rabi magnezij). Sintezo zelo otežuje prisotnost živega srebra (amalgamske zalivke!), ampak ravno glutation je nujen za njegovo izločanje! Glutation lahko recikliramo tako, da uživamo: neprekuhano sirotko, dovolj metionina (meso), cisteina, glutamina in cisteina (NAC ali N-Acetil Cistein), vitamina C in E ter ALA , magnezij z vitamini B2, B3 in B6 ali pa kurkumo, quercetin (čebula) in oleanojsko kislino iz oljk.